Izvirna jezikovna različica te strani angleščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Evropski nalog za prijetje

Evropski nalog za prijetje (ENP) odpravlja dolge postopke izročitve med državami članicami EU s poenostavljenim sodnim postopkom predaje zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni zapora ali ukrepa odvzema prostosti. ENP, ki ga izdajo pravosodni organi države članice, velja za celotno ozemlje Evropske unije.

Kaj je evropski nalog za prijetje?

Evropski nalog za prijetje je zahteva pravosodnega organa v eni od držav članic EU za prijetje osebe v drugi državi članici in za predajo te osebe prvonavedeni državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni zapora ali ukrepa odvzema prostosti. Mehanizem temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodnih odločb. Predvideva neposredne stike med pravosodnimi organi.

ENP zagotavlja dobro ravnotežje med učinkovitostjo in strogimi jamstvi, da se spoštujejo temeljne pravice prijete osebe. Države članice in nacionalna sodišča morajo spoštovati procesne pravice osumljenih ali obdolženih oseb in določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah. Vsakdo, ki je prijet na podlagi ENP, ima na primer pravico do odvetnika in po potrebi do tolmača, kot je določeno v pravu države, v kateri je bil prijet.

ENP temelji na sporazumu med državami članicami EU, tako imenovanem Okvirnem sklepu o evropskem nalogu za prijetje.

Države članice so razvile tudi smernice za delovanje sistema ENP v obliki „Evropskega priročnika o izdaji evropskega naloga za prijetje“.

Kaj je novega v primerjavi s tradicionalnimi postopki izročitve?

Evropski nalog za prijetje uvaja šest inovativnih elementov v primerjavi s tradicionalnimi postopki izročitve:

  1. strogi roki: država, v kateri je oseba prijeta, mora to osebo v največ 90 dneh od prijetja vrniti v državo, v kateri je bil izdan ENP. Če ta oseba soglaša s predajo, se odločitev o ukrepu sprejme v 10 dneh;
  2. enostavnejši postopki: za 32 kategorij hudih kaznivih dejanj se odpravi načelo dvojne kaznivosti, kar pomeni, da je ravnanje, zaradi katerega se zahteva predaja, kaznivo dejanje tako v državi prosilki kot v državi, v kateri je oseba prijeta. Če gre za zelo huda kazniva dejanja in je v državi članici, ki je izdala nalog, zanje določena najmanj triletna zaporna kazen, je treba ENP, izdan v zvezi z navedenimi kaznivimi dejanji, izvršiti ne glede na to, ali je opredelitev kaznivega dejanja enaka v obeh državah;
  3. brez vpletanja politike: postopek ENP je odpravil politični vidik izročitve. To pomeni, da je odločitev o tem, ali naj se v skladu z ENP oseba preda drugi državi, izključno del sodnega postopka;
  4. predaja državljanov: načeloma države EU ne morejo več zavrniti predaje svojih državljanov, razen če same prevzamejo kazenski pregon ali zoper zadevno osebo izvršijo zaporno kazen. ENP temelji na načelu, da državljani EU za svoja dejanja odgovarjajo pred nacionalnimi sodišči po vsej EU;
  5. jamstva: predaja osebe je lahko odvisna od treh vrst jamstev, ki jih zagotavlja država, ki je izdala nalog:
    a. če ENP temelji na sodbi, ki je bila izrečena v odsotnosti iskane osebe, se predaja lahko odobri pod pogojem, da ima ta oseba pravico zahtevati ponovno sojenje v državi, ki zahteva njeno predajo;
    b. če je bil ENP, na podlagi katerega je oseba prijeta, izdan zaradi kaznivega dejanja, za katero se lahko izreče dosmrtna zaporna kazen, se predaja lahko odobri pod pogojem, da bo obtožena oseba imela po določenem obdobju pravico zahtevati ponovno presojo te kazni;
    c. če se zahteva nanaša na kazenski pregon državljana ali osebe, ki običajno prebiva v državi, v kateri je bila prijeta, se predaja lahko odobri pod pogojem, da bo oseba vrnjena za izvršitev kazni, ko bo izdana odločba o zaporni kazni;
  6. razlogi za zavrnitev: predaja prijete osebe se lahko zavrne na podlagi treh obveznih in sedmih neobveznih razlogov. Obvezni razlogi se nanašajo na pravilo „Ne bis in idem“ (oseba se ne preda, če je že prestala kazen, izrečeno za isto kaznivo dejanje), mladoletnike (oseba se ne preda, če ni dosegla starosti, ki je potrebna za kazensko odgovornost v državi prijetja) in amnestijo (oseba se ne preda, če bi država, v kateri je bila oseba prijeta, lahko kazensko preganjala to osebo in če v tej državi za to kaznivo dejanje velja amnestija). Neobvezni razlogi za zavrnitev so načeloma v pristojnosti pravosodnih organov. Predaja se na primer lahko zavrne, če je bil del kaznivih dejanj, zaradi katerih je bil izdan ENP, izvršen v državi, v kateri je oseba prijeta in ki bo kazensko preganjala ta dejanja.

Statistični podatki

ENP se izvaja v vseh 28 državah članicah in ocene kažejo, da ta instrument dobro deluje. Podatki sicer niso na voljo za vse države članice, vendar (zaokroženi) podatki v spodnji preglednici kažejo, kako razširjena je uporaba ENP.


2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Število izdanih ENP

6 900

6 750

11 000

14 200

15 800

13 900

9 800

10 450

13 100

Število izsledenih in/ali prijetih oseb

1 770

2 040

4 200

4 500

6 150

6 460

6 490

5 840

7 850

Število predanih oseb

1 530

1 890

3 400

3 630

5 580

5 370

5 230

4 480

3 460

V večini držav članic se predaja s soglasjem opravi v 14 do 16 dneh, postopek predaje brez soglasja pa traja manj kot dva meseca. Približno 50 % predaj se izvrši s soglasjem iskane osebe.

Zadnja posodobitev: 23/07/2015

Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.
Komisija glede na prihajajoči izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije posodablja nekatere vsebine na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču