Dokazi

V tem delu je prikazan pregled zakonodaje Evropske unije (EU) o pridobivanju dokazov v kazenskih zadevah med državami članicami.

Ozadje

Odprava kontrol na mejah na ozemlju EU je bistveno poenostavila prosto gibanje državljanov, hkrati pa je tudi omogočila lažje čezmejno delovanje storilcev kaznivih dejanj. Zato je potrebno učinkovito sodelovanje pri pridobivanju dokazov v kazenskih zadevah na ozemlju EU.

Pravo EU

Veljavni predpisi o pridobivanju dokazov v kazenskih zadevah v EU temeljijo na pogodbah o medsebojni pomoči, zlasti na Konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, in instrumentih vzajemnega priznavanja, zlasti na Okvirnem sklepu o evropskem dokaznem nalogu.

Konvencija

  • Konvencija se nanaša na splošno medsebojno pomoč, kot je sprejemanje izjav osumljenih oseb in prič, ter na posebne oblike medsebojne pomoči, kot je uporaba videokonferenc ter prestrezanje in pridobivanje dokazov z iskanjem in zasegom. V konvenciji so tudi določeni predpisi o telekomunikacijah. Poleg tega protokol h konvenciji vključuje predpise o pridobivanju informacij v zvezi z bančnimi računi in transakcijami.
  • Odreditveni organ načeloma pošlje zahteve po medsebojni pomoči neposredno izvršitvenemu organu. Razen če izvršitveni organ navede relevantne razloge za zavrnitev, se zahteva izvrši čim prej in po možnosti v roku, ki ga določi odreditveni organ.
  • Da bi zagotovili sprejemljivost pridobljenih dokazov, organi države članice, ki izvaja zahtevo, delujejo v skladu s formalnostmi in postopki, ki jih določijo organi države, ki vlaga zahtevo, če to ni v nasprotju s temeljnimi načeli prava v tej državi.
  • V okvirnem sklepu je določeno načelo vzajemnega priznavanja sodnih odločb zaradi pridobivanja dokazov v kazenskih postopkih. Evropski dokazni nalog (European Evidence Warrant – EEW) je mogoče izdati, da se zberejo že obstoječi dokazi, ki so neposredno na voljo v obliki predmetov, dokumentov ali podatkov.
  • Nalog se izda na standardnem obrazcu, skupaj s prevodom v uradni jezik države izvršiteljice. Organi države izdajateljice morajo ugotoviti, ali bi bilo mogoče dokaze zbrati tudi po nacionalnem pravu v podobnem primeru ter ali so zahtevani dokazi nujni in sorazmerni za navedeni postopek.
  • Nalog se prizna in izvrši v določenem roku, razen če so navedeni relevantni razlogi za zavrnitev. Pri izvršitvi evropskega dokaznega naloga se ne ugotavlja dvojna kaznivost (tj. ali je storjeno dejanje kaznivo v državi izdajateljici in državi izvršiteljici), če ni treba izvajati iskanja ali zasega ali če gre za kaznivo dejanje, za katero je predvidena vsaj triletna zaporna kazen in je navedeno v seznamu kaznivih dejanj v okvirnem sklepu.
  • Da bi zagotovili sprejemljivost pridobljenih dokazov, organi države izvršiteljice delujejo v skladu s formalnostmi in postopki, ki jih določijo organi države izdajateljice, če to ni v nasprotju s temeljnimi načeli prava v tej državi.

Okvirni sklep

Prihodnost

Evropska komisija preučuje vprašanje, ali bi bilo treba sprejeti ukrepe za izboljšanje sodelovanja pri pridobivanju dokazov v kazenskih zadevah med državami članicami. Sedem držav članic je aprila 2010 predstavilo pobudo za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (European Investigation Order – EIO). Ta predlog je sedaj v postopku pogajanj med sozakonodajalcema.

Zadnja posodobitev: 20/02/2014

Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.
Komisija glede na prihajajoči izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije posodablja nekatere vsebine na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču